Перевод: со всех языков на все языки

со всех языков на все языки

kar se tiče

См. также в других словарях:

  • tíkati se — tíčem se tudi tíkam se nedov. (ȋ) biti v zvezi, povezanosti s čim: ta problem se mene ne tiče; odločijo naj tisti, ki se jih stvar najbolj tiče // z rodilnikom, v zvezi kar se tiče izraža omejitev trditve na predmet: kar se mene tiče, je vse… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • tíkati — 1 am nedov. (ȋ) uporabljati v govoru s kom obliko druge osebe ednine: bil je v dvomih, ali naj jih tika ali vika; dovolila mu je, da jo tika; z vsemi se tika 2 am nedov. (ȋ) dajati glas tik: brzojav tika / knjiž. v kotu tika stara ura tiktaka… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • lepoznánstvo — a s (ȃ) zastar. leposlovje: napredek lepoznanstva / zabavno lepoznanstvo // estetika: kar se tiče lepoznanstva, je delo brez napake; načela lepoznanstva …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nàmreč — tudi námreč prisl. (ȁ; ȃ) 1. izraža dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega: midva, namreč žena in jaz, se nikoli ne pričkava; starše obišče enkrat na leto, namreč na materin god; tam, namreč pri sosedovih, je vse po starem / posestvo je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • platónik — a m (ọ) filoz. pristaš platonizma: imeli so ga za platonika ∙ ekspr. kar se tiče ljubezni, je platonik ljubi platonično …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • — tó zaim., ed. m. téga tudi tegà, tému tudi temù, za neživo tá, za živo in v samostalniški rabi téga tudi tegà, tém tudi tèm, tém tudi tèm; ž. té, téj tudi tèj stil. tì, tó, téj tudi tèj stil. tì, tó; s. téga tudi tegà, tému tudi t …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dél — a [tudi deu̯] m (ẹ̄) 1. kar nastane z delitvijo celote: razdeliti hlebec na dva dela; deseti del celote; večji, manjši del / film v dveh delih; vsebina drugega dela romana / v devetih delih bencina raztopiti en del parafina; pren. v tem mestu… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • — têbe zaim., têbi, têbe, têbi, tebój in tábo, enklitično rod., tož. te, daj. ti (ȋ) 1. izraža (bližnjo) osebo, ki jo govoreči ogovarja a) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: kamor greš ti, grem… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prizadévati — am nedov. (ẹ) 1. povzročati duševno bolečino, trpljenje: te besede so jo boleče prizadevale; njegova brezbrižnost jo prizadeva; ekspr. prizadevati v živo zelo / vsebina te pesmi, romana ga je vedno znova prizadevala vznemirjala // povzročati… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vàš — váša e zaim. (ȁ á) 1. izraža svojino skupine oseb ali osebe, ki jo ogovarjamo z vi: vaš avtomobil, travnik; to je zdaj vaše / vaši lasje; vaša zunanjost // izraža svojino skupnosti, v katero spada ta skupina ali ta oseba: nastopili bodo v vašem… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • jàz — jáza m (ȁ ȃ) knjiž. 1. posameznik kot zavesten subjekt vsega doživljanja: v njegovem junaku sta dva nasprotujoča si jaza; pisateljeva oseba in njegov jaz; odnos jaza do zunanjega sveta / ekspr. on je jaz izrazita osebnost, individualnost // s… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Поделиться ссылкой на выделенное

Прямая ссылка:
Нажмите правой клавишей мыши и выберите «Копировать ссылку»